RAZVOJ SLOVENSKEGA NARODA V 20. STOLETJU

Londonska pogodba

1915

tajni sporazum med Italijo na eni strani in silami antante na drugi strani, ki so ga podpisali predstavniki Italije, Združenega kraljestva, Francije in Rusije

Ustanovitev Jugoslovanskega odbora

1915

ustanovljen v Parizu, nekaj politikov je ubežalo tja

Smrt Franca Jožefa

1916

nasledi ga Karel I

Krfska deklaracija

1917

podpis Krfske deklaracije

Karel I. ponovno skliče parlament

1917

bil je zadnji cesar AO

Anton Korošec zahteva demokratično jugoslovansko državo znotraj AO

May 30, 1917

(Majniška deklaracija), zahteva trializem

Niška deklaracija

Dec 7, 1917

združitev vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev

Ustanovitev predstavniškega telesa Slovencev

1918

iz vseh 3 SLO strank--> NARODNI SVET ZA SLO IN ISTRO

Ljubljanska filharmonija

1918

je osrednja slovenska glasbena ustanova v evropskem merilu. Pod njenim okriljem delujeta Simfonični orkester Slovenske filharmonije in Zbor Slovenske filharmonije

Narodna Galerija

1918

Narodna galerija je osrednja nacionalna ustanova za starejšo umetnost v Sloveniji, ki hrani največjo zbirko likovnih del na slovenskem ozemlju od visokega srednjega veka do 20. stoletja.

Manifest Karla I.

Oct 16, 1918

preureditev monarhije v zvezno državo

Slovesnost ob razglasitvi države SHS

Oct 29, 1918

ni bila mednarodno priznana, meje niso bile določene, obstajala le en mesec

Združitev v Kraljevino SHS

Dec 1, 1918

pogoje narekovala Srbija

Univerza v Ljubljani

1919

Njene ustanovne članice so bile Filozofska fakulteta, Medicinska, Pravna, Tehniška in Teološka fakulteta.

Komunistična revolucija na Madžarskem

1919

Z sile so jo poskušale zatreti

Dogovor v Rapallu

1920

Rapalska meja

Trianonska pogodba

1920

potrditev meje med SLO in Madžarsko

nastanek Male antante

1920

YU, Češkoslovaška, Romunija

Plebiscit v Južni Koroški

Oct 10, 1920

prebivalci se odločijo v kateri državi bi živeli, cona A in cona B

Vidovdanska ustava

Jun 28, 1921

1. ustava Kraljevine SHS, svoboda tiska, govora, uradni jezik: srbo-hrvaško-slovenski, splošna volilna pravica za moške

Obdobje parlamentarizma

Period: Jun 28, 1921 to Jan 6, 1929

najmočnejša stranka je bila Narodna radikalna stranka

Vzpon fašizma v ITA

1922

Doba fašizma je v Italiji trajala od leta 1921, ko je fašistična stranka pod vodstvom Benita Mussolinija prišla v parlament

Puniš Račić ustreli Stjepana Radića

1928

Radić(Hrvaška kmečka stranka) ustreli Račića(NRS)-->politična kriza

Radio Ljubljana

1928

začel poskusno delovati 1. septembra 1928, za slovesni začetek delovanja prve radijske postaje na Slovenskem pa velja 28. 10. 1928. Radio Ljubljana je deloval v upravi prosvetne zveze, njegov tehnični vodja pa je bil Marij Osana

Ustanovitev borze v Ljubljani

1928

za trgovanje z vrednostnimi papirji

Preimenovanje države v kraljevino

1929

poudarilo naj bi državni in narodno enotnost(Jugoslovanski narod), zapostavilo plemena, unitarizem

Šestojanuarska diktatura

Jan 6, 1929

kralj razpusti parlament, prepove delovanje političnih strank

Prvi tržaški proces

1930

obsodba in usmrtitev četverice, obtoženim so sodili na posebnem sodišču za varnost države v Trstu

Oktroirana ustava

1931

kralj prisiljen izdati novo ustavo, dopušča ustanavljanje več državnih strank, cenzura tiska

Atentat na kralja Aleksandra v Maseillu

1934

organazirali pripadniki HR. in MAK. politične emigracije

Volitve leta 1935

1935

ustanovljena Jugoslovanska radikalna zajednica, država počasi iz gospodarske krize, preoblikovanje v banovine

SAZU

1938

Slovenska akademija znanosti in umetnosti

Priključitev Avstrije k Nemčiji

1938

Anschluss

Trojni pakt

1940

NEM, ITA, JAP

Napad Cankarjeva bataljona na okupatorja v Dražgošah

1941

Ustanavljanje partizanskih čet

1941

cilj: napaditi orožarske postaje, zavzeti ozemlja okupatorja

Program meščanskega tabora

1941

med drugo svetovno vojno na Slovenskem so sestavljale razne politične stranke, organizacije in institucije, ki so nasprotovale Osvobodilni fronti (OF) in njenemu partizanskemu gibanju, ki ju je vodila Komunistična partija Slovenije. Protirevolucionarni tabor je zagovarjal povojno obnovitev Kraljevine Jugoslavije in navezavo na zahodne zaveznike

Ljubljanska pokrajina priključena k Italiji

Mar 5, 1941

Obsegala je Notranjsko (do meje, določene po Rapalski pogodbi), večino Dolenjske in Ljubljano z okolico (do reke Save).

Podpis Kraljevine Jugoslavije k Trojnemu paktu

Mar 25, 1941

s tem se vključila v interesni krog sil osi, demonstracije

Državni udar srbske politične elite

Mar 27, 1941

dva dni po pristopu k Trojnemu paktu

Bombardiranje Beograda

Apr 6, 1941

začetni vojaški napad na Kraljevino Jugoslavijo

Ustaši razglasijo NDH

Apr 10, 1941

ustaši-hrvaški nacionalisti, Nem in Ita jo priznata

Jugoslavija podpiše kapitulacijo

Apr 17, 1941

vlada emigrira

Nastanek OF

Apr 26, 1941

v hiši Josipa Vidmarja v Rožni dolini

Ustanovitev Slovenske zaveze

1942

SLS, liberalne stranke, socialisti, sredina
naj bi bila konkurenčna OF

Osvobojeno ozemlje Kolpa-LJ

1942

prvo večje osvobojeno ozemlje

Ustanovljena prva vaška straža

1942

v Šentjoštu nad Horjulom

AVNOJ

1942

najvišje partizansko predstavništvo v YU

Objava temeljnih točk OF

1942

OF se uveljavi kot nova politična sila, skupne poteze z londonskimi točkami

Cankarjev bataljon v Dražgošah

1942

napad na okupatorja na Gorenjskem

Podpis Dolomitske izjave

1942

Premoč KPS v OF

Zmaga partizanov v jelenovem žlebu nad Ribnico

1943

bataljonom italijanske divizije Macerata in dve brigadi partizanske vojske

Ustanovljeno SLOVENSKO DOMOBRANSTVO

1943

policijska enota za boj proti partizanom

Zbor v Kočevju

1943

poslanci volili člane SNOO-a

Vojna na Slovenskem ob kapitulaciji ITA

1943

partizanske enote se preselijo na ITA okupacijsko ozemlje

NEM ofenziva

1943

na osvobojeno ozemlje

Uničenje Pohorskega bataljona

1943

nad Oskarnico nad Pohorjem

Konferenca v Teharanu

1943

Na konferenci so se srečali veliki trije: Winston Churchill, predsednik vlade Združenega kraljestva, Franklin Delano Roosevelt, predsednik Združenih držav Amerike, in Josif Stalin, predsednik Sovjetske zveze. To je bila prva od treh konferenc, na kateri so se srečali veliki trije.

Kapitulacija Italije

Sep 3, 1943

partizani zasedejo Ljubljansko pokrajino

Sporazum Tito-Šubašič

1944

AVNOJ in NKOJ so priznali kot začasno YU skupščino in vlado

Prvo zasedanje v Črnomlju

1944

preimenujejo se v SNOS

Ustanovljen Slovenski Narodni odbor

1944

nimajo vpliva na politično delovanje v SLO

YU vlada in pogovori s Titom

1944

slabšanje položaja Slovenskega narodnega odbora

Osvoboditev Beograda

1944

sodelovanje z Rdečo armado

Kongres slovenskih kulturnih delavcev

1944

Partizani organizrali

Agrarna reforma in kolonizacija

1945

Imenovana enotna začasna vlada

Mar 7, 1945

Imenovanje Narodne vlade

May 5, 1945

prej SNOS

SNOS preimenovan v Narodno vlado

May 5, 1945

predsednik Boris Kidrić

Konec vojne na Slovenskem

May 9, 1945

DAN ZMAGE

Predaja zadnjih NEM enot

May 15, 1945

Poljane na Koroškem

Razglašena FLRJ

Nov 29, 1945

Fedarativna ljudska republika Jugoslavija

Ustavodajna skupščina Slovenije izvoli slovensko ustavo

1947

Slo dobi zastavo in grb

1. YU petletka

1947

gradnja elektrarn, težka industrija

Priključitev Primorske k Jugoslaviji

1947

uveljavljena pariška mirovna pogodba z Italijo, ki je takratni Jugoslaviji in s tem tudi Sloveniji dodelila velik del Primorske.

Informbirojski spor

1948

Resničen razlog za spopad je bil spor med Stalinom in Titom, ker je slednji po drugi svetovni vojni želel večjo stopnjo samostojnega odločanja v jugoslovanski politiki.

KPJ

1952

se preimenuje v Zvezo komunistov YU

Preimenovanje Ljudske fronte

1953

v Socialistično zvezo delovnega ljudstva YU

Propad kolektivizacije

1954

na Slovenskem

Konferenca v Beogradu

1961

konferenca “neuvrščenih”